Grazie è una parola più piccola

Pa se končuje moja velika tri mesečna italijanska pravljica...

Čas tukaj je enostavno prehitro tekel,

iz dneva v dan sem bolj uživala in se prepuščala tukajšnji kulturi, načinu življenja...

Grazie je resnično premajhna beseda za vse, kar sem lahko v teh mesecih doživela!

Želela bi vam opisati vse svoje občutke, ki se mi sedaj "pretakajo" po telesu, 

ampak kot pravijo za občutke včasih enostavno ni besed...

Naj napišem, da bi vsem privoščila vsaj delček te dogodivščine!

S težkim srcem zapuščam to čudovito državo, 

državo ljudi, katerih nežnost, toplina te enostavno prevzame. 

Njihova vroča kri te vsakič znova preseneti in ti na obraz nariše nasmeh, 

ko pomisliš, kako goreče zagovarjajo svoj prav.

Zapuščam državo čudovitih, skrivnostnih ulic s pridihom zgodovine, 

ki te nehote popelje v čase nazaj...

Zapuščam mesto anonimnosti, kjer si lahko kar želiš, brez pogledov ljudi, 

kjer uživaš svoj jaz, kjer se samozavest veča in kjer si vsak postane všeč...

Zapuščam državo, katero sem vedno imela nekje globoko v sebi...

resnično šele sedaj verjamem besedam, moje drag famiglie, ki mi je vedno govorila, 

"da sem mala Italijanka"...

Zapuščam državo, ki mi je dala veliko šolo življenja

in me navdala z energijo, močjo, voljo, 

katero upam, da ponesem v našo čudovito državico!

Hvala vam, ker ste bili z menoj te 3 mesece!

Kakšno kavo si pa le zaslužim, è vero? ;)

L'ultimo bacio*

Tanti auguri

Danes napišem samo

TANTI AUGURI KIRA :)

Non è stato facile

Po zadnjem "sprehodu" po Via Torino...

in še zadnjem nakupu...

je sledilo (ne ljubo) pakiranje... 

... bilo je res težko... 

 saj... kar ne enkrat bo vsega konec...

  

Za pomiritev ;) ( haha) sem si vmes odšla skuhati čaj...

 in v kuhinji ne mizi me je čakalo tole:

Lorenzo je zame narisal/napisal strip mojih "pripetljajev" v "našem stanovanju" :)

Ko sem ga brala sem se tok smejala ... :) joooj :)

(ga morate videti!)

Jah... in po tem je bilo še težje pakirati...

ampak sem! :)

Viva la Italia, viva la Dianova!

Danes v Italiji praznujemo dan osvoboditve, 

in kot se spodobi za ta praznik, smo v Dianovi imeli pravo festo! :)

Seveda brez dobre hrane ni šlo... :)

Najprej smo imeli pasto,

nato salame, različne sire, poseben Sardinski kruh, in sirov namaz...

nato pa prave italijanske pizze iz krušne peči

In kot da to še ni bilo dovolj, smo imeli še okusno sladico :)

Ko smo pojedli pa kar na enkrat vsi začnejo gledati mene in se mi nasmihati...

iz zvočnikov pa začne zveneti tale pesem:

http://www.youtube.com/watch?v=Ao1wSCg1jtE

V dar pa sem dobila ogromno čestitko z voščilom vsakega uporabnika:)

Potem sem morala, seveda, imeti še govor... jooj :)

Nato pa je sledil program zame... :)

Joooj, tok so dolcissimi...

Po programu pa festaaa :)

Eni smo igrali odbojko,

eni balinali

eni poplesavali

in peli 

s pravim DJ ;) na čelu.

Po urah zabave pa je sledil še moj del in predstavitev naše ljube državice :)

Najprej smo si ogledali kratek video o Sloveniji in zopet je bilo lahko slišati:

"che bello, wauu, bellissimo..."

Potem pa smo imeli še kviz o Sloveniji; 

po treh mesecih vsaj vedo kje je Slovenija in njene bistvene značilnosti. 

Sem ponosna, da sem jih vsaj nekaj naučila o naši čudoviti državici.

V spomin in v zahvalo, za te 3 mesece, sem uporabnikom podarila povečano spodnjo fotografijo, 

nad katero so bili navdušeni :)

 Oni pa so mi podarili tole ročno delo enega izmed uporabnikov :)

Bellissimo,  è vero?

Oh ja, v petek se bo težko posloviti...

Ciao Parco delle Groane

Vsak dan se s težkim srcem poslovim od dela Milana :)

Verjetno je bil danes zadnji sprehod skozi Parco delle Groane;

park, skozi katerega se sprehodim, ko grem peš do Dianove...

Se ga spomnite?

 ...to je tisti zimski park, iz moje objave "una bella giornata"...

sedaj je postal že pravi pomladni gospod :)

Dragi moji, samo še TRI dni...

I cioccolati italiani

Danes je bil zopet dan za raziskovanje centra... 

 sedaj resnično vsak prosti trenutek izkoristim za pohajkovanje po, meni tako ljubem, centru...

V teh dneh moram poskusiti še vse stvari, ki jih še nisem :)

Danes je bila na vrsti slavna čokoldnica :) 

Ampak, kot je velikokrat v navadi pri Italijanih, veliko besed za nič ;)

Abbiamo pulite il verde

V začetku moje prakse sem predlagala, da bi tudi mi imeli čistilno akcijo, 

saj konec koncev po svetu poteka projekt World clean up 2012, 

za katerega pa Italijani še nikoli niso slišali...khm... :/

In ker gre v Italiji vse počasi, smo končno (šele) danes prišli do čistilne akcije :)

Opremljeni...

in še z zadnjimi navodili "mestnih gospodov"...

smo se podali v gozd...

Bila sem presenečen, kako čisto je vse bilo, mislila sem, da o Italijanih spet samo kroži stereotip, 

kako onesnažujejo naravo... 

 ampak, ko smo se pomaknili bliže parkirišču...

 Mamma mia, che sporco!

Dobesedno sem se počutila , kot da čistim smetišče...

 celoten predel gozda (velik!) je bil zasut s smetmi...

od oblek, steklenic, plastike, stekla, baterij, celo igel, do hrane... resnično ni da ni...

... da ne govorim o smradu...

Po dveh urah čiščenja praktično nismo nič počistili, ker je bilo smeti enostavno preveč... 

ampak začetek je bil dober!

Upam samo, da bo občina poskrbela za še kakšno čistilno akcijo, katera je nujno potrebna!

Je pa občina dodobra poskrbela za naše lačne želodčke :)

Na hrano s(m)o planili kot ta'hujš delvci :)

 in kot vidite, ni dosti ostalo :)

Za konec pa še skupinska fotografija :)