Že več kot leto je od tega, ko sem se vsa navdušena, polna zagona, z malo strahu in brez kančka dvoma,
podala na nepozabno dogodivščino mojega življenja...
podala na nepozabno dogodivščino mojega življenja...
Doživela sem nepozabne tri mesece, ki me še vedno vsak dan spremljajo v spominih.
Res je, Italija me je popolnoma prevzela in brez pomisleka lahko rečem, da je močno vplivala na moje preteklo leto.
Leto, v katerem sem se večkrat vprašala ali naj nadaljujem s pisanjem bloga ali naj svoje misli in doživetja zadržim zase
ali naj katere od njih objavim.
ali naj katere od njih objavim.
Padla je odločitev, ki se je resnično dolgo časa premlevala v moji glavi...
...nadaljevala bom z blogom...
Ne z mislimi, da je moje življenje tako zanimivo, da so moje misli, besede primerljive s poetovimi ampak preprosto,
pisala ga bom zase... (:
pisala ga bom zase... (:
In tega novega poglavja se nadvse veselim...
In ja, če je že Italija botrovala za začetek tega bloga, naj imam tudi čast, da za ponovni začetek objavim sliko,
ki je prejšnji teden pripomogla k odločnem "ja" za blog :)
In ja, če je že Italija botrovala za začetek tega bloga, naj imam tudi čast, da za ponovni začetek objavim sliko,
ki je prejšnji teden pripomogla k odločnem "ja" za blog :)
